Čivave so uradno najmanjši psi na svetu. Izvirajo iz mehiške province Chihuahua po kateri so ti mali kužki tudi dobili svoje ime. Teorije o nastanku pasme so zelo vznemirljive. Dejstvo pa je, da gre za zelo staro pasmo psov, ki naj bi imela obredni pomen v kulturi južnoameriških ljudstev. Še največ raziskovalcev povezuje čivave z dvema indijanskima plemenoma Tolteki in Azteki. V azteški kulturi so mali kužki predstavljali privilegij bogatih. Verjeli so, da se duša lastnika preseli v psa, ki ga varuje in vodi v posmrtnem življenju. Čivava je povezana s tremi starodavnimi vrstami psov, ki so bili: chichi, xoloitzcuitli in tlachichi. Okrog leta 1850 pa so čivavo za svojo vzeli Američani, ki so začeli tudi voditi njihovo vzrejo. Da bi prišli do kužka po svojem okusu so v vzrejo vključili tudi druge pasme: pritlikavega nemškega pinča, francoskega pritlikavega španjela, pomeranca, metuljčka in vešče. Prva čivava se je na ameriški pasji razstavi pojavila leta 1884.
STANDARD FCI ŠT. 218 (POVZETEK STANDARDA V SLOVENSKEM JEZIKU) SPLOŠNI VTIS: pes ima kompaktno telo. Zelo pomembna je oblika glave, ki je jabolčasta in zmerno dolg rep, ki je nošen zelo visoko oz. polzavit, s konico, ki je usmerjena proti ledvenemu delu. POMEMBNA RAZMERJA: telo je nekoliko daljše kot je višina do vihra. Zaželeno je kvadratično telo, predvsem pri samcih. Pri samicah je, zaradi razlogov reprodukcije, telo lahko nekoliko daljše. TEMPERAMENT: zelo hraber, pozoren, živahen in hiter. GLAVA: dobro zaobljena, jabolčasta lobanja, ki je značilnost pasme. Prednostno brez fontanele ali le majhna fontanela. Stop: dobro naznačen, globok in širok. Smrček: dovoljene so vse barve. Zmerno kratek in nekoliko zavihan navzgor. Gobec: kratek, s strani gledano raven, širok v nastavku, oži se h konici. Ustne: suhe in tesno priležene. Ličnice: rahlo izražene, suhe. Čeljust in zobovje: škarjast ali kleščast ugriz. Predgrizavost, podgrizavost in vsaka druga anomalija čeljusti se šteje za hibo. Oči: Velike in okroglo oblikovane, zelo izrazite vendar ne bolščeče, popolnoma temne. Svetle oči dopustne ampak nezaželene. Uhlji: veliki, pokončni, široko odprti, široko nastavljeni, se ožijo h konicam, ki so rahlo zaokrožene. Sproščeni tvorijo 45 stopinj. Vrat: zgornji profil rahlo zaobljen, srednje dolžine, debelejši pri samcih. Koža: Brez podgrline.Pri dolgodlakih je zaželen ovratnik iz daljše dlake. TELO: kompaktno in dobro grajeno. Ravna zgornja linija. Viher samo rahlo naznačen. Hrbet kratek in čvrst. Ledveni del zelo mišičast. Križec širok in močan, skoraj plosk ali rahlo spuščen. Prsni koš širok in globok, rebra dobro obokana. Gledano od spredaj prostoren, toda ne pretiran. Gledano s strani sega do komolcev. Ne sodčast. Spodnja linija je jasno formirana s pritegnjenim trebuhom. Ohlapen trebuh je dovoljen ampak nezaželen. REP: visoko nastavljen ampak se proti konici oži. Drža repa je pomembna pasemska značilnost. Med gibanjem je nošen ali zavito dvignjen ali polzavit s konico proti ledjem, nikoli zavit med zadnje noge ali zavit na hrbet. Dlake na repu so v odvisnosti od tipa in v harmoniji z dlako telesa. Pri dolgodlakih rep tvori perjanico. OKONČINE: sprednje noge: ravne in dovolj dolge, gledano od spredaj so v ravni liniji s komolci. Gledano s strani so pokončne. Ramena suha in zmerno omišičena. Dobra okotenost med lopatico in nadlahtnico. Komolci: čvrsti, se prilegajo telesu, kar omogoča prosto gibanje. ZADNJE NOGE: dobro mišičaste in dolgih kosti, pokončne, vzporedne, dobro okotene v kolku, kolenu in skočnem sklepu, v harmoniji z okotenostjo sprednjih nog. Skočni sklep: kratek z dobro razvitimi Ahilovimi tetivami, gledano od zadaj so dobro razmaknjene, ravne in pokončne. Šape: zelo majhne in ovalne, prsti dobro narazen ampak ne obrnjeni navzven. Kremplji: dobro obokani in zmerno dolgi. Blazinice: dobro razvite in zelo elastične. Sledniki morajo biti odstranjeni razen v deželah, kjer to prepoveduje zakonodaja. GIBANJE: dolg korak, poskočen, energičenin aktiven z dobrim zamahom in odrivom. Gledano od strani se zadnji nogi gibljeta skoraj vzporedno, tako da se odtis zadnjih nog skoraj prilega odtisom prednjih nog. Pri večanju hitrosti imajo okončine tendenco konvergiranja k sredini. Gibanje je sprošeno, brez napora, glava dvignjena in hrbet čvrst. KOŽA: gladka in elastična po vsem telesu. DLAKA: obstajata dve varianti. Kratkodlaka: dlaka je kratka in priležena po celem telesu. Če obstaja poddlaka je dlaka ponekod daljša, na grlu in trebuhu je dovoljena redkejša dlaka. Rahlo daljša je dlaka na repu in vratu, kratka na obrazu in uhljih. Dlaka je svetleča in mehka. Psi brez dlake se ne tolerirajo. Dolgodlaka: dlaka je fina in svilena, gladka ali rahlo valovita. Ni zaželjena predebela poddlaka Daljša je na uhljih, vratu, zadnjem delu sprednjih in zadnjih nog, na šapah in repu. Psi s predolgo valovito dlako niso sprejemljivi. BARVA: vse barve, razen merle barve. TEŽA: pri pasmi je pomembna samo teža, ne višina. Idealna teža je med 1.5 in 3 kg. Sprejemljivi so tudi primerki med 0,5 do 1,5 kg, nad 3 kg pa so diskvalificirani. HIBE: vsa odstopanja od navedenih točk v razmerju s stopnjo odstopanja: pomanjkanje zob, dvojni zobje, deformirana čeljust, koničasti uhlji, kratek vrat, dolgo telo, izbočen ali uleknjen hrbet, strm križec, ozke prsi, ploska rebra, nepravilno nastavljen rep, kratek ali zvit rep, kratke okončine, izvrnjeni komolci, zadnje noge preveč skupaj. RESNE HIBE: ozka lobanja, majhne oči, globoke ali izbuljene, dolg gobec, pred ali podgrizavost, izvrnjena pogačica. IZKLJUČUJOČE HIBE: agresivnost ali plašnost, atipični psi, psi z dolgo fontanelo, s spuščenimi ali kratkimi uhlji, z ekstremno dolgim telesom, psi s predolgo ali valovito dlako, psi s premalo dlake (goli), teža nad 3 kg. Diskvalificira se vsak pes, ki kaže znamenja psihične ali fizične anomalije. P.S.: samci morajo imeti obe modi popolnoma spuščeni v modnik.